Mnenja

by piskec 22. januar 2007 19:04

Jaz imam svoje mnenje. Pa ti imaš svoje mnenje. Pa on ga ima seveda tudi. Ja, in tisti tam, ki kuka izza vogala, ga ima tudi. Skratka, če skrajšamo štorijo: vsi imamo svoja mnenja.

To je pravzaprav lepo. Mogoče ni čisto res v čisto vsakem primeru, malo pa le lahko poenostavim. (Eto, sem že začel...)

Lepo je tudi, če svoja mnenja zagovarjaš. Vprašanje pa je, do kam jih zagovarjati? Do konca? Do bridkega konca ali do triumfalne zmage? Ali nekam vmes, dokler se ti da?

Je moje mnenje pravilno? Je moje mnenje pravilno za vse? Najbrž ni. Celo zelo verjetno je, da ni.

No, moja mnenja so o vseh zadevah zelo raznolika. In so prilagojena meni. Jasno, a ne? Dolga leta sem jih zlagal na kup, kdaj pa kdaj pa tudi kakšno kupil, priznam. Z vsem se mi pa res ne da ukvarjat... In koliko sem jih pripravljen zagovarjat? Težko reči, najbrž do takrat, dokler me kdo ne prepriča v kaj drugega. Včasih se pustim prepričevati, včasih pa kar lepo stisnem rep med noge in si mislim: "ti kar govori... kaj me briga... jaz mislim pa tako!" V tem ne vidim nič slabega, mnenja so lahko različna pa se ni treba zaradi tega požreti.

Mojo napako, če temu tako rečem, vidim predvsem v tem, da dam vsem mnenjem po svoje prav. Prepričan sem namreč, da moje mnenje povsem velja le zame osebno. Za nikogar drugega. Seveda se kdaj tudi jaz poslužujem prepričevanja, a v tem imam natanko toliko možnosti, kot jih imajo drugi pri prepričevanju mene. Vendar pa ponavadi tega ne počnem v tej smeri - v smeri prepričevanja. Povem kako jaz mislim, kako jaz gledam na stvar in kako bi se jaz odločil. Nočem, da moje mnenje obvelja zaradi sile, zaradi prepričevalne spretnosti, rad bi le videl, da se moje mnenje upošteva. Nič drugega.

Tudi zato svojih mnenj ne zagovarjam preveč na silo in nikakor ne pravim, kaj je prav.

Na vsako stvar se da pogledati na več načinov. Nekateri načini so nam skriti, medtem ko jih drugi vidijo. To se mi zdi enkratno. Le tako se lahko kdaj kaj naučim in grem naprej. 

Kar naprej se nekaj polariziramo, eni beli, drugi črni, eni za to, drugi proti temu. Debate privedejo do vrhuncev, ko se vsi samo še zmerjajo. A nihče ne pogleda vase in se vpraša ali res popolnoma stoji za svojim mnenjem. Razlike med tem, kaj mislimo in tistim, kar delamo, so vedno večje. Vse je vedno narobe, pri tem pa pozabljamo, da svet stoji na nas. Da smo mi tisti, ki ta svet vrtimo. Da mi vzgajamo svoje otroke in jih učimo. Pa jih? Da bo svet lepši?

Japajade.

Svet je v barvah, kajne?

Tags:

osebno | resnobnosti

Komentarji (4) -

Hirkani
23. 01. 2007 09:25:05 #

Res je, svet je v barvah. Mislim, da osnoven konflikt nastane v tem, kako:
- prvič, mi sami mnenja drugih razumemo in beremo in
- drugič, način kako jih predstavimo.

Najboljše bi bilo, če bi bila različna drug drugemu mnenja podana strpno, spoštljivo.

Jasno je, da se ne strinjamo v nekaterih stvareh, ni pa sprejemljivo, da zaradi izraženega mnenja človeka okarakteriziramo (sploh če ga ne poznamo) in žalimo.

Včasih je težko, sploh ko čustva prevladajo razum. Takrat se držim načela: prespi in premisli še enkrat. In predvsem, sploh v spletni komunikaciji: preberi za seboj kaj si napisal/a. Vsaj dvakrat!

Zagovarjanje do bridkega konca? Ponavadi je nemogoče, ker stojimo na dveh (ali celo več) različnih polih. Takrat pomislim: ali ima smisel prepričevati prepričanega? Če ugotovim, da ne, energijo in čas raje usmerim kam drugam.

A ima smisel prepričevat zavedenega? Tudi ne. Lahko pa mu vljudno nakažemo smernice o katerih mi razmišljamo in mu prepustimo, da je on sam tisti, ki bo na osnovi podanih informacij izbral, kam se bo podal.

Problem nastane, ko nekateri ljudje razumejo drugačno mnenje kot očitek, zajebavanje, zavist, rušenje svoje avtoritete.

To, da na različna mnenja pogledaš iz njihovih zornih kotov in skušaš najti prav v njih, pa ni napaka, ampak je odprtost.  

Pomembno je, da - ko zagovarjamo tisto, v kar verjamemo, tudi podamo argumente.

piskec
23. 01. 2007 16:18:55 #

Uff, Hirkani... Kako naj odgovorim? Komentarji ne dajejo kakšne velike svobode... Se strinjam s teboj v večini pogledov. A se zavedam, da smo vsi ljudje. Tako tudi jaz kdaj rad koga okarekteriziram. Vem, da ni prav, a hej, zakaj pa ne? Nisem nič slabega mislil, post je bil enostransko napisan. In kot tak provokacija, na provokacijo pa človek odgovori s provokacijo. Včasih.

Pisana beseda je težka. Časa je malo, prostora še manj. Težko je pogledati vse aspekte dejanja in odgovora. Mislim, da je kar nekaj, če se človek trudi. Jaz stvari ne jemljem za "gotove" in vedno raje malo počakam, da vidim, kam pes taco moli. Kakor vidiš, imam malo slabo vest. Kar je čisto prav!

Žalitve pa so nekaj drugega. V to se - upam vsaj - ne spuščam, čeprav me včasih drži. Sem samo človek, nisem nič posebnega in nisem nad drugimi. Tudi meni zavre in tudi jaz bi rad kakšnega prav fino užalil. Kdo pa, konec koncev, ni tak? Seveda tu najbolj pomaga, kot si rekla, da malo vse prespiš. Kar včasih delam, včasih pa tudi ne. Hm.

Namesto komentarjev pač potem napišem kako svoje mnenje, zame čisto dovolj.

Dajana
29. 01. 2007 21:12:22 #

Zelo dober post. V vsakem drugem komentarju ali postu naletim na to. Mislim, da je veliko dediščina socializma, kjer so se ljudje navadili, da je obstajalo samo ENO mnenje...

piskec
19. 02. 2007 08:02:13 #

U, kdaj jaz šele tole vidim... Jej, jej, kako sem pozoren. Grr.

Dajana, težko verjeti, da je čisto vse dediščina socializma. Od nekdaj imamo svoja mnenja pa socializem gor ali dol. Le da danes ta mnenja bolj na glas govorimo. Kar je po eni strani sicer čisto ok, a po drugi strani povzroča probleme drugje. Ker se vsi sklicujemo na pravico govora pa čeprav kvasimo vnebovpijoče neumnosti in zraven še koga užalimo.

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS