Delo, delo, delo

by piskec 11. maj 2011 16:21

Se mi zdi, da se še vedno čisto dobro ne ve, ali je pri tistem "Delo krep_ človeka", pravilnejše krepi ali krepa.

Pa smo šli in zadevo preizkusili v praksi. Prazniki so bili šele na sredini, vreme bolj ubogo, dela okoli hiše pa kolikor hočeš ali celo nočeš!

In rezultat? Hm, bili so rezultati, več njih, enkrat smo krepali, drugič se krepili, res pa je, da sem imel nekje po treh dneh vsega dovolj. Pa smo potem malo izpregli, se šli predihat in šele potem nadaljevali. Je pomagalo. Pri krepanju.

In kaj smo počeli? Heh, imeti svoj košček zemlje pod soncem je po svoje seveda super, po drugi strani pa je treba zanj tudi skrbeti. Drugače ti zraste prek glave in to hitro!

Začeli smo z bolj nežnimi zadevami, rožicami!

Skoraj vsak je dobil svoj vrtiček!

Bomo videli konec poletja, kakšne kaj bodo!

Ciprese na tem mestu se nam kar naprej sušijo. Bo tokrat šlo kaj bolje?

Danes zgleda še bolj borno, a tele se kmalu razrasejo!

Potaknili smo jih pravzaprav čisto povsod!

Na drugi strani pa smo morali neka druga grmovja precej porezati, da nam ne šinejo v višave, kjer jih ne ujamemo več. Naprimer leska, ki jo obrežeš v živo, a se čez mesec ne pozna prav nič več:

Ali pa živo mejo, s katero se je tokrat ukvarjal najstarejši sine.

S temle presneto ostrimi granatnimi zadevami sem se pa moral ukvarjat tudi jaz:

Dokler se na koncu ni zbral en velik kup!

Kdaj smo ga skurili, a? Kakšna ideja?

Večji sklop je bila pa zamenjava lesa na terasi, stari je bil res že čisto razpadajoč! Začelo se je z nabavo vsega potrebnega, kar pomeni, da sem moral vsaj trikrat, štirikrat po trgovinah hodit. Od kdaj pa mojstri vse iz prve kupijo?

 

Merjenje, žaganje, vrtanje, postavljanje, barvanje...

pravo čudo, da stoji skupaj... Zdaj pa trta alo, plezaj!!!

Vsak dan sproti sem potem molil za dež, da bi se me usmilil in da bi lahko kaj počival. Ampak, kaj! Ko je bil dež, je bilo pa treba notri narest milijon stvari...

Zamenjat pante.

Barvat, barvat, barvat

in še malo barvat!

Zbirat odvečno kamenje,

in kupe smeti!

Menjat pipe:

Končno pa smo si privoščili novo, mnogo boljšo cev za vodo. Plus voziček! Ej, voziček!

Potem pa se je bilo že treba posvetit najboljši pridobitvi, ki nam jo je pošvasal Franci:

dile pa pripravil jaz!

jih še pobarval in sestavil.

A vsaj malo pa smo uživali, se ni za bat!

Pa smo kar nekaj naredili, se imeli dobro, bili zmatrani, krepali in bili krepki. Vsega po malem. Zato pa je bilo pravzaprav čisto super!

 

Tags:

hiša

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS