Pravzaprav bi bilo škoda, da ne bi prav nič napisla, da sem tudi sama tekla v Sežani na MKM2010 .

Končno je bil to prvi tekmovalni tek, kjer nisem trpela. Če pomislim na Nočno desetko, pa ljubljanski maraton, kjer sem se neštetokrat zalotila ob grdih mislih v stilu "Pa kaj hudirja mi je tega treba? Nikoli več na tekmovanje!", je bil tokratni, samo 8km dolg tek prava osvežitev. Morda, res morda, pa le grem še kdaj.

Resda sem si vzela čas še za fotkanje, ustavljane za preoblačenje, bilo mi je namreč neznansko vroče in sem nazaj kljub dežju pretekla v kratkih rokavih, dvojnih hlač pa le nisem mogla sleči. Vsekakor odslej raje malo premalo kot malo preveč, kar se oblačil tiče. Dosežen čas pa je bil čisto temu primeren, turistični, 52 min.

So nam pa v Orleku pripravili tak lep sprejem. Hvala vsem, ki so v tistem mokrem prščastem dopoldnevu stali zunaj in nam igrali.

Meni, ki ponavadi bežim od vsakih ceremonij, se mi je tokrat zdelo vse tako zelo lepo in uglašeno. Mi vsi skupaj z vseh vetrov tukaj sredi vasi* in pa domačini, ki so vzeli ta dogodek za svojega in nas bodrili.

Takšne prireditve so res prave in sem prav vesela, da sem lahko del tega.

* V sosednji vasi Trebče se je davno nazaj rodila Leandrova bis bis nona