7.  (zadnji) del

Žal sva bili dobra dva meseca prezgodnji, da bi lahko doživeli aprilski pomladni festival v Sevilli. Letos bo v prvem tednu v maju in če kdo načrtuje prvomajske praznike v Španiji, tega ne sme zamuditi.

Ogled Seville sva pričeli pri tretji največji katedrali na svetu, La Giraldi. V 15. stoletju zgrajena katedrala stoji na mestu nekdanje mošeje, od katere je ohranjen le 100 metrski minaret, ki je sedaj preoblikovan v zvonik.

 Katedrala La Giralda v Sevilli

 oltar v katedrali

Najpomembnejše umetniško delo v katedrali je glavni, 18 metrov visok oltar z lesenimi izrezljanimi figurami, pozlačenimi z nepredstavljivo količino zlata, ki predstavljajo prizore iz Stare in Nove zaveze.

 gotsko okrasje katedrale

Ker ni primernega hriba v okolici, sva se povzpeli na zvonik, na katerega vodijo klančine, med potjo navbreg pa lahko občudujemo detalje ogromne stavbe z vrha pa panoramski pogled na celotno Sevillo.

 Kolumbov mavzolej

V notranjosti katedrale je tudi del posvečen Kolumbu, čeprav nihče točno ne ve, kje je dejansko pokopan.

 Patio de los Naranjos

Sem se pa navadila v teh dneh hitrega prečkanja cest. Vozniki so do pešcev neprimerno bolj strpni in previdni kot pri nas zato moram biti sedaj v Ljubljani prav previdna. Zelena na semaforju pomeni prednost za avtomobile, rdeča za pešce pa ne šteje, če je cesta prazna. Tako pešci ne čakajo na zeleno luč pri prečkanju, ampak se podajo čez cesto ob prvi priliki. Kot voznik moraš najprej gledati na pešce, potem pa na ostal promet.

 trg v Sevilli

Sevilla je moderno mesto s krasnimi trgi in ulicami polnih trgovin. Zadnji dan je bil tako bolj namenjen nakupovanju spominkov za domov.

V zadnjih dneh potepanj sva spoznali tudi, da je število zvezdic, ki označujejo nivo storitev v hotelu, precej nepomembno. Spali sva tako v hostlih z eno zvezdico kot v hotelu s štirimi, pa vendar ni bilo opazne korelacije med zvezdicami in cenami. Za dvoposteljno sobo s kopalnico, dostopom do interneta ter po možnosti parkingom, sva plačevali od 38€ pa do 64€ na noč.

 ob reki Guadalquivir

Še tretje srečanje z reko Guadalquivir, tokrat v družbi šolark, ki so med siesto posedale ob nabrežju. Že od malih nog se oblačijo v krilca, saj so del obvezne šolske uniforme. Tudi kasneje se Španke najraje oblačijo v ženstvena krila.

 kava pod pomarančami

Kavo in pivo strežejo povsod, veliko ljudi kadi, vendar skoraj nikjer ni pepelnikov na mizah. Cigarete se ugaša na tleh, na tla se vrže tudi papirčke in ostalo embalažo, ki jo ne potrebuješ več. Zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov sem videla samo na letališču, v mestih pa namesto košev raje redno čistijo in perejo ulice s cisternami ter vodnimi topovi.

Mene pa so še kar naprej najbolj navduševala pomarančna drevesa. Le zakaj so jih domačini prezrli v vseh oblikah spominkov? Iskala sem, vendar nisem našla keramike s podobami pomaranč.

 gremo domov

Tadejinih šest mesecev bivanja v Malagi in mojih devet dni potepanja po Andaluziji, se je končalo z nešteto vtisi in ogromno fotkami.

Zame se je Španija potrudila. Dobila sem pomaranče, tapase, keramiko in sonce sredi zime. Več si težko želim.

Sevilla Več fotografij

<-- 6. del (Flamingi)