Preobrazba

Danes sem brala Pirčev post o tem, kako malo svoje energije smo ljudje pripravljeni žrtvovati v spreminjanje obstoječih metod, ki nam po našem mnenju dobro služijo. Pa čeravno na daljši rok izgubljamo, raje dnevno vztrajamo na navadah, ker je tako bolj udobno in enostavno.
 
Kaj pa, če so spremembe drastične in pomenijo spremenjen koncept razmišljanja, delovanja in prehranjevanja? Jih je zato lažje ali težje izvesti? Sama imam spet en tak velik načrt, kako bom nehala kaditi in zraven še shujšala s pravilnim prehranjevanjem in z veliko gibanja.
 
Saj se bere kot reklama, ampak, tokrat gre zares. Priznam, velikokrat sem že poskusila, nekajkrat tudi uspela zaživeti po novih merilih, žal pa se je življenje slej kot prej vrnilo na stara pota.
 
Ključna vprašanja so torej:
- Kako pričeti s spremembo? 
- Je lažje narediti veliki rez ali spremembe uvajati postopoma?
- Kako vztrajati pri načrtovanem (za vedno)?
 
Sama sem zagovornica velikih sprememb, zatorej naj ne bi imela težav s sprejemanjem novih navad. V načrtu se odpovedujem vsem pijačam, razen vodi in jutranjemu zelenemu čaju. Jedla bom pretežno zelenjavo, malo mesa, muesli, nič več sira, le skuta in jogurti. Načrtno sem spet prebrala knjigo Končno nekadilci, ki s tako lahkoto odpravi blokade v našem razmišljanju, da je prenehati s kajenejm po prebrani knjigi, pravzaprav vesel dogodek. In ravno v tem je glavna poanta, da se sprememb veseliš, ne pa obžaluješ.
 
Vztrajnost, s katero sem se celo hvalila v Mojih 7, pa me tu in tam prav lepo pusti na cedilu. Predvsem takrat, kadar sem obupno lačna. Takrat gredo vsi lepi načrti po vodi (ko bi šli vsaj po vodo). Zato sem naredila načrt, kako bom jedla večkrat (5x), zato, da ne bom vsakič znova vsa sestradana planila na hrano. Uvajam torej zajtrk, dopoldansko malico, opoldansko kosilo, prigrizek in popoldansko malico.
Nekaterim se tak jedilnik zdi precej normalna zadeva, meni, ki sem lahko zdržala z enim obrokom dnevno, pa je tole popolna sprememba življenjskega sloga.
 
Začnem:
- 3 dni in gre mi krasno. Ne kadim več, hujšam pa tudi (še) ne.
 

Zaradi abstinence me daje edino nespečnost, kar pa ima svoje dobre strani. Takole doživljam sončne vzhode na poti v službo, v času, ko se ostali komaj prebujajo.

Tags:

zame

Komentarji (6) -

Wega , on 29. 08. 2007 09:20:07 Said:

Sprememba ja, sprememba na cakatacak z rezom tudi da; skeptičen pa sem kadar si človek zada preveč sprememb naenkrat. Prenehanje kajenja je že dovolj velik šok, da ne potrebuje še dodatnih obremenitev s spremembo prehranjevanja. Kar se rekreacije tiče pa seveda s pametjo.
Je pa res: če pa ti uspe je pa veselje toliko popolnejše.

Boš blogala svoje občutke?

Hana , on 29. 08. 2007 10:16:04 Said:

Občutke? Tri dni je trajalo, da sem upala objaviti, ker se mi zdi da sem že čisto preveč osebna. Pa mi je uspelo zamahniti z roko in stisniti Post IT.

Vreme , on 29. 08. 2007 13:35:50 Said:

Čestitke za že 3 dni... kaj pa pravi Piskec???

piskec , on 29. 08. 2007 15:00:39 Said:

Piskec stoji za tem z vso moralno podporo!

In s preganjanjem od hladilnika in cigaret. Smile

Smiljana , on 30. 08. 2007 15:58:49 Said:

Joj, ne! Nekajenje in istočasno hujšanje se ne izide (morda pri meni zato, ker sem že v meni - pa vendar ...), ali pač. Poročaj, kako ti uspeva, da z veseljem stopim na tvojo pot.

Meni se na 'vagi' ne pozna kaj dosti, so pa hlače precej bolj ohlapne. Pa se kar veselim. Pa še kar 3 dnevno pokadim. Za vsak slučaj ... (da ne bi spet šla 10 kg gor)

Hana , on 30. 08. 2007 16:56:19 Said:

Pravzaprav, razen že omenjene nespečnosti, nimam prav nobenih težav. Tudi zato, ker kar naprej jem. Vsaj tako se mi zdi, čeprav vem, da na ta način, ko jem večkrat in nisem nikoli res preveč lačna, pojem pravzaprav manj. Pa še lažje se je vzržat od kajenja. Zato pa bolj pazim, kaj jem in sem pretežno na solatah in kosmičih, sicer mi nikakor ne bi zneslo. Zaenkrat sem prav zadovoljna.

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading